Epilepsija je kompleksna nevrološka motnja, ki prizadene milijone ljudi po vsem svetu. Čeprav se običajno zdravi z antiepileptičnimi zdravili, vse več raziskav potrjuje, da komplementarne terapije, kot je nevrološka rehabilitacija Temprana refleksna terapija, lahko bistveno pripomore k obvladovanju simptomov in izboljšanju kakovosti življenja bolnikov.
Z epilepsijo se soočajo milijoni ljudi ter njihove družine. Lahko je nepredvidljiva, naporna in polna negotovosti, a k sreči obstajajo poti, ki lahko prinesejo več kvalitete, miru in ravnovesja v življenje bolnikov. Danes si vedno več ljudi želi celostnega pristopa k zdravljenju – ne le lajšanja simptomov, ampak iskanja globlje harmonije med telesom, umom in duhom. Epilepsija ni le diagnoza, je izkušnja, ki vpliva na vsakodnevno življenje, na občutek varnosti, na samozavest, na odnose. Prav zato je ključnega pomena, da poleg medicinske obravnave poiščemo naravne, nežne, a hkrati globoko učinkovite metode, ki telesu pomagajo, da se začne zdraviti od znotraj navzven.
Zato sem neizmerno hvaležna, da lahko s svojim delom pomagam ljudem pri iskanju neinvazivne, naravne in nežne podpore pri obvladovanju simptomov epilepsije. Med metodami, ki jih uporabljam, ima posebno mesto Temprana refleksna terapija, ki temelji na stimulaciji refleksnih točk in con na obrazu, stopalih in dlaneh. Metoda deluje kot izjemno močno orodje za uravnovešanje delovanja živčnega sistema, optimiziranja delovanja možganov ter izboljšanja telesnih in kognitivnih funkcij.
V svoji praksi vedno znova vidim, kako Temprana refleksna terapija pomaga zmanjšati pogostost in intenzivnost napadov, izboljšuje spanje, sprošča stres ter podpira možgane pri regeneraciji. Predvsem pa prinaša upanje – in to je tisto, kar šteje največ. Z vami želim deliti zgodbo ene od mojih strank – Janje, ki je mama 22-letnega sina z epilepsijo in blažjo obliko avtizma in s katero sodelujem že skoraj štiri leta. »
Janja, mama 22-letnika z epilepsijo in blažjo obliko avtizma
»Ker je sinova epilepsija farmakoresistentna, sem iskala kakšno alternativo klasični medicini, ki v takih primerih pozna samo menjavo ali dodajanje novih zdravil. Ta pravega učinka nimajo, imajo pa veliko stranskih in neželenih posledic. Že kar nekaj časa je od tega, kar sem na spletu naletela na Natašo Kos Križmančič. Takoj me je pritegnila njena zgodba, posebej pa osebna zgodba avtorice terapije gospe Lone Sorensen. Posebej mi je bilo všeč, da metoda temelji na dotiku, torej na osnovni in temeljni človeški potrebi.
Najbolj pa mi je bil všeč način terapije: ga. Nataša je na osnovi analize obraza, stopal in dlani sestavila povsem individualen terapevtski načrt za sina in me v tri dnevnem seminarju na domu naučila izvajati celotno terapijo. Od tu dalje je bilo ob Natašini spodbudi marsikaj odvisno od mene, od moje volje in vztrajnosti. Terapijo sem in še izvajam 4 krat na teden, že četrto leto. Največja želja in cilj na začetku sta mi bila, da bi nam uspelo vsaj zmanjšati količino sinovih zdravil. Z veseljem povem, da smo v tem času eno zdravilo (seveda vse pod zdravniškim nadzorstvom) ukinili in drugo količinsko zmanjšali. Napadi so postali redkejši in blažji.
Tudi drugače se je pri sinu marsikaj spremenilo: povečal se mu je apetit, ni več izbirčen pri hrani, ima manj težav s koncentracijo, je bolj osredotočen, ima manj težav s koordinacijo, bolj se zaveda svojega telesa, povečala se mu je želja po telesnem gibanju, rad gre na dolge sprehode, postal je bolj komunikativen, bolj se zaveda ljudi in okolice okoli sebe, več ima čez dan energije, je manj utrujen.
Nataša nam je v vlogi mentorice ves čas stala ob strani. Vsake 3 do 4 mesece se srečamo, se pogovorimo o napredku, o željah, težavah in potem ona vsakič glede na stanje terapijo malo prilagodi, kaj doda ali kaj odvzame. Ves ta čas nama je bila v veliko oporo, naju spodbujala in vedno tudi poudarila, kako je pomembna vztrajnost in doslednost pri izvajanju terapije, saj nikoli vnaprej ne vemo točno kdaj se bo zgodil večji ali manjši napredek pri razvoju. Ves čas sem Nataši zaupala in verjela, pa tudi sinov napredek temu pritrjuje. Za uspeh sta potrebni vztrajnost in disciplina in ves čas se je potrebno zavedati, da je izvajanje Temprana refleksne terapije tek na dolge proge. Ampak rezultati in napredki ti dajo voljo, da vztrajaš. Hvala ge. Nataši Kos Križmančič in ge. Lone Sorensen, avtorici te metode! Upam, da bom s svojo zgodbo spodbudila še kakšno družino, da gre po naši poti.«
Temprana refleksna terapija: Holističen pristop k nevrološkemu ravnovesju
Temprana refleksna terapija avtorice Lone Sorensen temelji na stimulaciji refleksnih con na obrazu, stopalih in dlaneh, ki so neposredno povezane z možgani prek živčnih poti. Ta metoda aktivira parasimpatični živčni sistem, zmanjšuje stres in pomaga pri nevrološki regulaciji.
Nekateri ključni učinki Temprana refleksne terapije pri epilepsiji so:
- Zmanjšanje nevronske hiperaktivnosti: Stimulacija refleksnih točk pomaga uravnotežiti delovanje avtonomnega živčnega sistema, kar lahko zmanjša pogostost in intenzivnost epileptičnih napadov.
- Povečanje nevrotransmiterskega ravnovesja: Refleksna terapija spodbuja izločanje serotonina in dopamina, kar vpliva na izboljšanje razpoloženja in zmanjšanje tesnobe, ki je pri epileptikih pogosto prisotna.
- Izboljšanje cirkulacije v možganih: Boljša prekrvavitev pomeni večjo dostavo kisika in hranil v možganske celice, kar prispeva k stabilizaciji možganskih funkcij.
- Aktivacija zaviralnih poti v možganih, kar zmanjšuje verjetnost nenadzorovanih električnih impulzov.
- Boljša regulacija avtonomnega živčnega sistema, kar zmanjšuje stresni odziv telesa in preprečuje, da bi stresni dejavniki sprožili epileptične napade.
- Podpora pri regeneraciji nevronov, kar je ključnega pomena pri bolnikih z nevrološkimi poškodbami ali prirojenimi okvarami.
Temprana nevrološka stimulacija: Aktivacija možganskih povezav
Metoda Temprana refleksna terapija temelji na principih nevroplastičnosti – sposobnosti možganov, da se prilagajajo in regenerirajo. S posebnimi tehnikami stimulacije refleksnih točk, ki se izvajajo tako na obrazu kot na telesu, lahko pozitivno vplivamo na nevronske povezave in zmanjšamo pojav epileptičnih napadov.
Pozitivni učinki iz prakse podprti tudi z raziskavami
Pri številnih strankah z epilepsijo in podobnimi nevrološkimi motnjami opažam občutno zmanjšanje pogostosti napadov in izboljšanje splošnega počutja. Eden izmed mojih mlajših pacientov, ki je prej doživljal več napadov tedensko, je po nekaj mesecih terapije imel le še občasne lažje napade. Starši so opazili tudi izboljšanje njegove koncentracije in čustvene stabilnosti. Pozitivne učinke refleksne terapije pri nevroloških motnjah kažejo tudi številne predhodne raziskave in klinične študije.
Med dokazanimi pozitivnimi učinki Temprana refleksne oterapije na nevrološke motnje izstopajo:
- Manjša pogostnost napadov pri bolnikih z epilepsijo.
- Boljša kakovost spanja, kar je ključno pri nevrološkem okrevanju.
- Zmanjšan stresni odziv in znižanje ravni kortizola, kar vpliva na celotno živčno ravnovesje.
Moja izkušnja je, da z vztrajnim in doslednim izvajanjem Temprana refleksne terapije lahko bolniki dosežejo izjemne izboljšave, ki presegajo zgolj lajšanje simptomov, saj spodbujajo celostno nevrološko regeneracijo. Verjamem v moč dotika, v modrost telesa in v čudovite spremembe, ki se zgodijo, ko mu damo pravo podporo. Če iščete pot do večjega ravnovesja zase ali za svoje bližnje, z odprtim srcem vabljeni, da mi pošljete e-sporočilo in se mi pridružite na tej poti.
*Op.
Kaj je epilepsija?
Epilepsija je posledica nenormalnih električnih izpustov v možganih, ki vodijo do napadov. Ti napadi lahko vključujejo izgubo zavesti, nekontrolirane gibe, senzorične motnje in celo vedenjske spremembe. Raziskave kažejo, da ima pomembno vlogo pri nastanku epilepsije neravnovesje med ekscitatornimi in inhibitornimi nevrotransmiterji, kot sta glutamat in GABA (gama-aminomaslena kislina). Konvencionalno farmakološko zdravljenje se osredotoča na stabilizacijo nevronske aktivnosti, vendar lahko povzroča številne stranske učinke, kot so utrujenost, kognitivne motnje in spremembe razpoloženja. Zato je vedno več zanimanja za dopolnilne metode zdravljenja, ki delujejo na živčni sistem na bolj naraven način.
