2. Festival obrazne refleksoterapije

Festival je namenjen strokovni in laični javnosti ter posameznikom, ki iščejo odgovore na številna vprašanja, povezana z lajšanjem simptomov naslednjih zdravstvenih težav ali avtodestruktivnih vedenj. Na Festivalu bomo namreč izvedeli, kako lahko pomagamo sebi ali svojcem v primeru:

• revmatičnih obolenj,
• motenj hranjenja in samopoškodovalnega vedenja pri mladostnikih,
• mišične distrofije in
• nevrodegenerativnih bolezni starostnikov in depresije.

REVMATIČNA OBOLENJA

Revmatičnih bolezni je več kot sto in se med seboj razlikujejo po simptomih, znakih, spremembah, bolezenskem dogajanju, diagnostiki in zdravljenju. Pri skoraj vseh so prisotne bolečine. Glede na klinične značilnosti jih delimo v pet velikih skupin: osteoartroza, zunajsklepni revmatizem, vnetne revmatične bolezni, s kristali povzročena sklepna vnetja in sistemske bolezni vezivnega tkiva.

MOTNJE HRANJENJA IN SAMOPOŠKODOVALNO VEDENJE PRI MLADOSTNIKIH

Prehod iz otroštva v mladostništvo je za številne mlade vir frustracij, negotovosti, stisk. Negativna čustva, ki se v njih nakopičijo, včasih zmorejo za kratek čas »sprostiti« le z destruktivnim vedenjem, od katerega je pogosto t.i. samopoškodovalno vedenje, skrajni ukrep za olajšanje hude čustvene stiske. Nekateri mladi skušajo občutek nadzora nad svojim nemirnim življenjem ustvariti s hrano, kar lahko vodi v anoreksijo, bulimijo in kompulzivno prenajedanje. Hrana tako postane sredstvo za reševanje čustvenih stisk. Z njimi naši otroci kričijo po pomoči.

MIŠIČNA DISTROFIJA

Mišične distrofije (MD) so skupina dednih, napredujočih, degenerativnih miopatij. Osnovna značilnost je postopno propadanje mišičnih vlaken. Propadlo mišično tkivo v mišici nadomešča vezivo in maščobno tkivo. Glede na način dedovanja in porazdeljenost mišične oslabelosti, razlikujemo več oblik mišičnih distrofij. Refleksna terapija ponuja naravno pomoč s stimulacijo živčevja, krvožilja, organov, mišičevja in energijskih poti v telesu.

NEVRODEGENERATIVNE BOLEZNI STAROSTNIKOV IN DEPRESIJA

Mednje sodijo tudi Alzheimerjeva bolezen in druge demence ter Parkinsonova bolezen. Demenca je skupek simptomov, ki so posledica bolezni možganov, in zmanjšuje miselne sposobnosti. Alzheimerjeva bolezen je ena njenih najbolj pogostih oblik. Kaže se v motnjah spomina in orientacije, spremembah razpoloženja in vedenja, težavah pri pisanju in govorjenju ter zmedenosti in depresiji. Zadnje je stanje, ki predstavlja velik problem javnega zdravja.
Depresija, stalnica sodobnega sveta
Depresija ni značajska šibkost ali pomanjkljivost, lahko prizadene vsakogar – ljudi vseh starosti in kjerkoli na svetu. Pomembno je zavedanje, da je ozdravljiva; učinkovitih načinov zdravljenja je mnogo. Včasih pa je depresija lahko celo zgodnji simptom Parkinsonove bolezni (PB). Nemalokrat se zgodi, da se posamezniki zdravijo zaradi depresije, a šele čez nekaj let, ko se pojavijo značilni zunanji znaki PB, se izkaže, da zdravljenje depresije ni bilo učinkovito zato, ker je bila v osnovi diagnoza napačna. Depresija je zatorej velikokrat ne zgolj le “stranski produkt” nevrodegenerativnih bolezni, temveč celo znanilec neke druge bolezni. PB, ki jo poznamo kot bolezen starejših ljudi, se na zunaj kaže s tresenjem okončin in obraza, brezizraznim obrazom, nenadzorovanimi kretnjami. A vsi bolniki nimajo motoričnih težav, bolezen pa se velikokrat napove že mnogo pred pojavnostjo pričakovanih zunanjih znakov.